Mačji vrtec

Pretekli vikend sta naši človeško-mačji družini spet delala družbo Rošo in Jasmin. V bistvu bi morala reči samo Jasmin, Rošo je tako ali tako naš, le da je čez teden v varstvu pri Ajdovkah. Transporter je seveda postal premajhen. Na srečo je bila pri sosedi še ena prosta velika kletka. V njej sem uredila Rošotovo in Jasminino bivališče: wc, dekica in posodice s hrano in pijačo. In seveda miška, ki sem jo zanju izdelala prejšnji teden. V času ko sem bila doma, sta bila spuščena, da sta lahko raziskovala stanovanje in se tepla z Maco, ko pa me ni bilo tam, sem ju zaradi varnosti zaprla v kletko. Malo sem se bala, da ne bi bila Maca slučajno preveč groba. Večinoma se spravlja na Rošota (ki je malo večji od Jasmin) in Rošo včasih prav pošteno zajoka. Jasmin bi pa še vedno najraje spala. Gre malo na sprehod, ampak ne daleč, potem se pa zavleče nekam na mehko in zaspi. Ta mačja deklica bo morala najti res enega poštenega posvojitelja. Tako je nežna in mirna. In tako mehko dlako ima in tako prikupen obrazek. Obljubim, da bom ta konec tedna zrihtala kakšno dobro slikico. Rošo je pa junak. Že korajžno skače s postelje in hitro teče po stanovanju. Včasih se celo na Maco spravi in jo cuka za rep.
Oba mladička se lepo razvijata, znata se že umivati, opravljata potrebo v svoj wc, pridno jesta in pijeta mleko in vodo. Komaj čakam spet vikend, ko bom z vsemi svojimi mačkicami, zdaj ko ni več predavanj, bom z njimi skoraj vsak dan!