Maca (in kako se je začelo)

"Jaz bi imel muco." je začel pred nekaj več kot enim letom ponavljati moj fant. "Jaz bi imel mucko!" Hmmm... Ja, ok. Ko sem bila mala, kakšnih 7 let stara, sem si blazno želela muco, ampak pri nas doma nikoli niso bili preveč navdušeni nad njimi, zato svoje želje sploh nikoli nisem povedala na glas. Čez čas me je pa minilo. Zdaj pa si on želi muco. Ja kako? Živi v majhnem stanovanju... Hmm... Mene ni skoraj nič doma, ali bo on imel čas zanjo? "Jaz bi imel enobarvno mačko. Belo, sivo ali črno." Enkrat sva prišla zvečer domov in pogledala skozi okno. Na strehi sosedove drvarnice so se potikali mačji mladiči, sicer tigrasti. On: "Iiiii, tako bi jaz imel!" Takrat sem ugotovila, da misli resno. Čez nekaj časa sva šla na obisk k sorodnikom, ki imajo belo mačko. Ravno je imela mladiče. Bele, s sivo liso na glavi. "Lej, tle imaš belo mačko. Vzemi eno." "Ma ne, ni popolnoma bela." Jooooj! In je še kar naprej težil, da bi imel enobarvno mačko. Ja ok, bom pa zrihtala eno mačko, saj jih je okrog polno. Je bila že jesen. In gledam oglase po internetu in iščem enobarvne mačke. Ta mu ni bla všeč, pa ona druga tudi ne... Nobena ni bila lepa! Naj priznam, da je bilo med tistimi oglasi, ki so se mi zdeli zanimivi, tudi nekaj calico mačk. Potem pa nekega dne dobim mail na moje povpraševanje o enobarvni mački. Gospa pravi, da ima doma dve popolnoma beli mački, ki ju ne oddaja, ampak če si želim neenobarvne mačke, mi lahko odda dvomesečnega najdenčka. Tegale:Fantu se je stopilo srce. Meni se je itak zdela takoj luškana kot vsi mladiči. Bila je blizu. Ne vem, ali je to vplivalo na odločitev, ali je bila ljubezen na prvi pogled, ampak fant se je odločil, da jo vzameva. Še isti dan sem šla v nabavo po wc, hrano, posodice... In naslednji dan po muco! Komaj sem čakala.
Ko je prišla domov, je takoj zagledala posodice in stekla k njim. Takoj je obvladala wc. Prevohala je stanovanje in nas in se kmalu veselo igrala.
Kaj pa njena stran zgodbe? Najverjetneje se je skotila zunaj, prostoživeči muci. Za rojstni dan sem ji določila 1. oktober 2007. Kakšen mesec in pol se je potikala zunaj po parkirišču. Potem pa je postalo zelo mrzlo. Gospa, ki tam hrani muce, se je je usmilila in jo vzela k sebi v hišo. Zase je imela celo sobo, toplo posteljo, hrano in še praskalnik z miško. Čez približno dva tedna pa sem prišla jaz in jo odpeljala k nama.
Najprej smo mislili, da je fantek. Tako mi je rekla gospa, ki jo je našla. Jaz o mačkah nisem imela pojma, zato tudi spola nisem znala določiti. Glede imena se s fantom tako ali tako nisva mogla uskladiti. Slab teden po tem, ko je prišla k nama, je bruhala. Izbruhala je gliste. Opazila sva tudi, da se praska po ušesih. Ja seveda, k veterinarju bo treba. Prijateljica mi je svetovala, h komu naj jo peljem, odstopila mi je tudi trasporter in šla z mano. Veterinar jo je pregledal in ji dal zdravila. Bruhanje se ni več ponovilo. Imeli smo pa nekaj težav z ušesi. Maca je imela ušesne garje. Tako smo ji več kot dva tedna vsak dan dvakrat čistili ušesa in ji dajali kapljice. Maci to ni bilo niti malo všeč in vedno je bila prav borba, ampak je bilo treba. Raje to, kot pa narkoza. Ko smo to uredili, je dobila svoji prvi dve pikici: proti mačji kugi in respiratornim boleznim in proti levkozi. In čez en mesec še dve. Veterinar je že ob prvem obisku ugotovil, da je punca. Še vedno pa ni imela imena. Že večkrat sva bili na pregledu in veterinar mi je že tečnaril, naj ji izberem ime. Fantov predlog Maca mi sploh ni bil všeč, sploh ker imamo že eno Maco v žlahti, ampak sem se morala na hitro odločiti in tako je postala Maca.
V tem času sem se pospešeno izobraževala o mačkah. Iz nič sem prišla do skoraj strokovnjaka. Maca pa je rastla in rastla, divjala po stanovanju, se igrala z miškami in žogicami, kar se še vedno, božati pa se ne pusti preveč. Še najbolj se sprosti v fantovem naročju, pri meni ne zdrži dlje kot 5 sekund. Le kadar spi, lahko počneš z njo, kar hočeš.
Bolj kot sem nadgrajevala svoje mačje znanje, boljše oskrbe je bila deležna Maca. Kmalu je začela dobivati le najbolj kvalitetno hrano, vestno skrbim za njeno higieno, velikokrat greva na sprehod na povodcu. Pri slabih šestih mesecih je bila sterilizirana. Po tem, ko so ji pobrali šive, se ji je naredila na mestu rane bula in spet me je malo zaskrbelo. Šli sva se tudi pokazat k veterinarju, ampak je bilo vse v redu. Zdaj, ko ji je tudi dlaka zrastla nazaj, je pa sploh kot nova.
Maca je precej socialna muca. Ljudi se ne boji. Ko pride kdo na obisk, ga vedno prevoha in ko se malo bolje spoznata, že pleza po njem. Tudi muc se ne boji. V bistvu je kar malo preveč pogumna. Enkrat je šla na obisk k sosedovemu mačku Beniju. Ni je bil ravno vesel, sploh ker je prišla nenajavljena in še njegovo hrano je poskusila. Kljub njegovemu neprijateljskemu mijavkanju je stopila naprej, on pa je imel vsega zadosti in jo je napadel. Maca je se potem še nekaj časa skrivala pod njegovo sedežno. Ampak kot da je ni izučilo, še vedno voha njegova vhodna vrata in če bi imela priliko, mislim da bi vstopila. Kužkov pa ne mara. Največ kar je, je da ignorira sosedovega Čarlija. Ko ga je prvič videla, je zapihala nanj in se nasršila, potem pa se ni zmenila več zanj. On pa zanjo tudi ne. Ko pa pride mimo kakšen drugi kuža, se takoj nasrši. Enkrat se je eden začel celo zaganjati vanjo. Boga Maci.
Pred kratkim je dobila brateca. No, ni ravno bratec, tako se samo reče. S fantom sva se že nekaj časa pogovarjala, da ji morava zrihtati brateca, da boga Maci ne bo toliko sama. In tako je bolj po naključju prišel k nam Rošo in bo ostal. Prvi dan, ko sem Rošota in Jasmin prinesla v stanovanje, na Macin teritorij, ko sta bila šele nekaj dni stara, je pihala nanju. Drugi dan ne več. In ko sem jo spustila zraven, ju je začela umivati. Postala je nadomestna mamica. Zdaj se z njima igra in vsi trije se imajo prav lepo. Upam, da ne bo preveč žalostna, ko bo Jasmin odšla. Saj bi jo obdržala, ampak treh mačk si zaenkrat žal ne morem privoščiti.
Maca je zdaj zdrava osem mesecev stara muca. Je zelo živahna, pogumna, rada hodi na sprehode, malo manj pa se rada crklja. Fant je še vedno popolnoma nor nanjo, jaz pa seveda tudi.
To je kratka zgodba o naši Maci. Več o njej in Rošotu bom napisala v prihodnosti. Več slik si pa lahko ogledate v njunem redno posodabljanem albumu na http://www.moj-album.com/vstopnica/qtwpej8nls/