četrtek, 19. junij 2008
Imamo spletno stran!
Nika in Monster sta bili zelo pridni in sta postavili spletno stran, kjer so slike in opisi vseh muc v naši začasni oskrbi in nekaj napotkov o posvojitvi. Stran je zasilno postavljena na www.geocities.com/posvojitev . Tudi izgled je zasilno bolj preprost. Ko se tale mačja mrzlica z mladiči pomiri, bomo stran prenovile in ji dale kakšno lepo ime.
sreda, 28. maj 2008
Kako sem postala mačjelovka
Za lažje razumevanje najprej preberite zgodbo o Maci (prejšnja objava).
Kdo sploh je mačjelovka? Aktivna članica društva za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka, ki lovi prostoživeče mačke. Več o društvu na www.macjelovka.org .
Na parkirišču, kjer je bila najdena Maci, se potika še nekaj drugih mačk. Hrani jih gospa, ki je začasno namestila in kasneje nama oddala Maco. Opazila je še eno mlajšo muco, ravno tako tribarvno, malce plašno. Prosila me je, če ji lahko pomagam pri oddaji. Objavila sem oglase na različnih portalih. To je muca, ki je iskala dom:
Objavila sem jo tudi na forumu mojpes.net. Dolgo časa ni bilo zanjo nobenega zanimanja. Potem sem pa nekega dne na omenjenem forumu videla sporočilo: "Tinchka, poslala sem ti mail." In to je bil eden najbolj zanimivih mailov, kar sem jih kdaj dobila. Nika2 mi je pojasnila, da v naši okolici ne obstaja nobeno društvo za zaščito živali, da pa razume problem prostoživečih mačk in da bi me rada spoznala, da skupaj malo podebatirava. Bila sem navdušena in tako sva se ob prvi priliki dobili na pijači. Odločila se je, da posvoji muco iz parkirišča. Njena tema še vedno obstaja v arhivu foruma: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,21351.0.html . Tako sva nekajkrat skupaj odšli na omenjeno lokacijo, nekajkrat je šla sama, da bi ulovile muco. In nekega dne nam je le uspelo. Mimogrede sem ji pa omenila, da se v Šempetru pod našim blokom zadržuje večje število prostoživečih mačk. Razglabljali sva o tem problemu in se tudi obrnili na šempetrsko občino. Ne vem, ali je bila bolj sreča ali tako kot mora biti, da je gospod, s katerim še vedno urejamo situacijo, izjemno prijazen, razumevajoč in takoj pripravljen pomagati. Med tem pa še en dogodek: prišla sem v stik s sosedo, ki je tudi velika ljubiteljica živali. Malo sva poklepetali in povedala mi je za muco, ki naj bi ravno kotila in je očitno pri tem imela težave. Tudi drugi sosedje so to muco opazili in videli, da je z njo nekaj hudo narobe. Čez nekaj dni me ta soseda vsa panična pokliče, da je našla Lili (tako je muci ime) in naj ji pomagam. Odpeljali sva jo na veterino, kjer so jo oskrbeli. Pri njenem zdravljenju je začela sodelovati tudi Nika2 in še nekaj deklet iz okolice. Tako je nastala nekakšna naveza. In dogovorile smo se za sestanek s prej omenjenim gospodom z občine in mu razložile problem, sploh zdaj ko smo imele konkreten argument. To kar se je zgodilo Lili, se lahko zgodi vsaki nesterilizirani muci. Lili je imela namreč gnojno vnetje maternice. Njena tema je na http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,22133.0.html . Predstavile smo mu rešitev in dogovorili smo se, da muce polovimo in jih odpeljemo na sterilizacijo oziroma kastracijo. Točno tako kot smo so zamislile! Vmes sem se še včlanila v društvo Mačjelovka in en dan šla z dvema članicama na teren, da sem videla, kako se lovi muce. Do sedaj smo v Šempetru polovile že 5 muc, približno toliko pa jih še čaka, saj so nas malce prehitele in kotile, mamic pa tako majhnim mladičem ne moremo vzeti. No, zdaj so gotovo že dovolj stari, da jih nekaj ur ne bodo pogrešali, tako da konec tedna gremo spet v akcijo!
Kdo sploh je mačjelovka? Aktivna članica društva za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka, ki lovi prostoživeče mačke. Več o društvu na www.macjelovka.org .
Na parkirišču, kjer je bila najdena Maci, se potika še nekaj drugih mačk. Hrani jih gospa, ki je začasno namestila in kasneje nama oddala Maco. Opazila je še eno mlajšo muco, ravno tako tribarvno, malce plašno. Prosila me je, če ji lahko pomagam pri oddaji. Objavila sem oglase na različnih portalih. To je muca, ki je iskala dom:
Objavila sem jo tudi na forumu mojpes.net. Dolgo časa ni bilo zanjo nobenega zanimanja. Potem sem pa nekega dne na omenjenem forumu videla sporočilo: "Tinchka, poslala sem ti mail." In to je bil eden najbolj zanimivih mailov, kar sem jih kdaj dobila. Nika2 mi je pojasnila, da v naši okolici ne obstaja nobeno društvo za zaščito živali, da pa razume problem prostoživečih mačk in da bi me rada spoznala, da skupaj malo podebatirava. Bila sem navdušena in tako sva se ob prvi priliki dobili na pijači. Odločila se je, da posvoji muco iz parkirišča. Njena tema še vedno obstaja v arhivu foruma: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,21351.0.html . Tako sva nekajkrat skupaj odšli na omenjeno lokacijo, nekajkrat je šla sama, da bi ulovile muco. In nekega dne nam je le uspelo. Mimogrede sem ji pa omenila, da se v Šempetru pod našim blokom zadržuje večje število prostoživečih mačk. Razglabljali sva o tem problemu in se tudi obrnili na šempetrsko občino. Ne vem, ali je bila bolj sreča ali tako kot mora biti, da je gospod, s katerim še vedno urejamo situacijo, izjemno prijazen, razumevajoč in takoj pripravljen pomagati. Med tem pa še en dogodek: prišla sem v stik s sosedo, ki je tudi velika ljubiteljica živali. Malo sva poklepetali in povedala mi je za muco, ki naj bi ravno kotila in je očitno pri tem imela težave. Tudi drugi sosedje so to muco opazili in videli, da je z njo nekaj hudo narobe. Čez nekaj dni me ta soseda vsa panična pokliče, da je našla Lili (tako je muci ime) in naj ji pomagam. Odpeljali sva jo na veterino, kjer so jo oskrbeli. Pri njenem zdravljenju je začela sodelovati tudi Nika2 in še nekaj deklet iz okolice. Tako je nastala nekakšna naveza. In dogovorile smo se za sestanek s prej omenjenim gospodom z občine in mu razložile problem, sploh zdaj ko smo imele konkreten argument. To kar se je zgodilo Lili, se lahko zgodi vsaki nesterilizirani muci. Lili je imela namreč gnojno vnetje maternice. Njena tema je na http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,22133.0.html . Predstavile smo mu rešitev in dogovorili smo se, da muce polovimo in jih odpeljemo na sterilizacijo oziroma kastracijo. Točno tako kot smo so zamislile! Vmes sem se še včlanila v društvo Mačjelovka in en dan šla z dvema članicama na teren, da sem videla, kako se lovi muce. Do sedaj smo v Šempetru polovile že 5 muc, približno toliko pa jih še čaka, saj so nas malce prehitele in kotile, mamic pa tako majhnim mladičem ne moremo vzeti. No, zdaj so gotovo že dovolj stari, da jih nekaj ur ne bodo pogrešali, tako da konec tedna gremo spet v akcijo!
torek, 27. maj 2008
Maca (in kako se je začelo)
"Jaz bi imel muco." je začel pred nekaj več kot enim letom ponavljati moj fant. "Jaz bi imel mucko!" Hmmm... Ja, ok. Ko sem bila mala, kakšnih 7 let stara, sem si blazno želela muco, ampak pri nas doma nikoli niso bili preveč navdušeni nad njimi, zato svoje želje sploh nikoli nisem povedala na glas. Čez čas me je pa minilo. Zdaj pa si on želi muco. Ja kako? Živi v majhnem stanovanju... Hmm... Mene ni skoraj nič doma, ali bo on imel čas zanjo? "Jaz bi imel enobarvno mačko. Belo, sivo ali črno." Enkrat sva prišla zvečer domov in pogledala skozi okno. Na strehi sosedove drvarnice so se potikali mačji mladiči, sicer tigrasti. On: "Iiiii, tako bi jaz imel!" Takrat sem ugotovila, da misli resno. Čez nekaj časa sva šla na obisk k sorodnikom, ki imajo belo mačko. Ravno je imela mladiče. Bele, s sivo liso na glavi. "Lej, tle imaš belo mačko. Vzemi eno." "Ma ne, ni popolnoma bela." Jooooj! In je še kar naprej težil, da bi imel enobarvno mačko. Ja ok, bom pa zrihtala eno mačko, saj jih je okrog polno. Je bila že jesen. In gledam oglase po internetu in iščem enobarvne mačke. Ta mu ni bla všeč, pa ona druga tudi ne... Nobena ni bila lepa! Naj priznam, da je bilo med tistimi oglasi, ki so se mi zdeli zanimivi, tudi nekaj calico mačk. Potem pa nekega dne dobim mail na moje povpraševanje o enobarvni mački. Gospa pravi, da ima doma dve popolnoma beli mački, ki ju ne oddaja, ampak če si želim neenobarvne mačke, mi lahko odda dvomesečnega najdenčka. Tegale:
Fantu se je stopilo srce. Meni se je itak zdela takoj luškana kot vsi mladiči. Bila je blizu. Ne vem, ali je to vplivalo na odločitev, ali je bila ljubezen na prvi pogled, ampak fant se je odločil, da jo vzameva. Še isti dan sem šla v nabavo po wc, hrano, posodice... In naslednji dan po muco! Komaj sem čakala.
Ko je prišla domov, je takoj zagledala posodice in stekla k njim. Takoj je obvladala wc. Prevohala je stanovanje in nas in se kmalu veselo igrala.
Kaj pa njena stran zgodbe? Najverjetneje se je skotila zunaj, prostoživeči muci. Za rojstni dan sem ji določila 1. oktober 2007. Kakšen mesec in pol se je potikala zunaj po parkirišču. Potem pa je postalo zelo mrzlo. Gospa, ki tam hrani muce, se je je usmilila in jo vzela k sebi v hišo. Zase je imela celo sobo, toplo posteljo, hrano in še praskalnik z miško. Čez približno dva tedna pa sem prišla jaz in jo odpeljala k nama.
Najprej smo mislili, da je fantek. Tako mi je rekla gospa, ki jo je našla. Jaz o mačkah nisem imela pojma, zato tudi spola nisem znala določiti. Glede imena se s fantom tako ali tako nisva mogla uskladiti. Slab teden po tem, ko je prišla k nama, je bruhala. Izbruhala je gliste. Opazila sva tudi, da se praska po ušesih. Ja seveda, k veterinarju bo treba. Prijateljica mi je svetovala, h komu naj jo peljem, odstopila mi je tudi trasporter in šla z mano. Veterinar jo je pregledal in ji dal zdravila. Bruhanje se ni več ponovilo. Imeli smo pa nekaj težav z ušesi. Maca je imela ušesne garje. Tako smo ji več kot dva tedna vsak dan dvakrat čistili ušesa in ji dajali kapljice. Maci to ni bilo niti malo všeč in vedno je bila prav borba, ampak je bilo treba. Raje to, kot pa narkoza. Ko smo to uredili, je dobila svoji prvi dve pikici: proti mačji kugi in respiratornim boleznim in proti levkozi. In čez en mesec še dve. Veterinar je že ob prvem obisku ugotovil, da je punca. Še vedno pa ni imela imena. Že večkrat sva bili na pregledu in veterinar mi je že tečnaril, naj ji izberem ime. Fantov predlog Maca mi sploh ni bil všeč, sploh ker imamo že eno Maco v žlahti, ampak sem se morala na hitro odločiti in tako je postala Maca.
V tem času sem se pospešeno izobraževala o mačkah. Iz nič sem prišla do skoraj strokovnjaka. Maca pa je rastla in rastla, divjala po stanovanju, se igrala z miškami in žogicami, kar se še vedno, božati pa se ne pusti preveč. Še najbolj se sprosti v fantovem naročju, pri meni ne zdrži dlje kot 5 sekund. Le kadar spi, lahko počneš z njo, kar hočeš.
Bolj kot sem nadgrajevala svoje mačje znanje, boljše oskrbe je bila deležna Maca. Kmalu je začela dobivati le najbolj kvalitetno hrano, vestno skrbim za njeno higieno, velikokrat greva na sprehod na povodcu. Pri slabih šestih mesecih je bila sterilizirana. Po tem, ko so ji pobrali šive, se ji je naredila na mestu rane bula in spet me je malo zaskrbelo. Šli sva se tudi pokazat k veterinarju, ampak je bilo vse v redu. Zdaj, ko ji je tudi dlaka zrastla nazaj, je pa sploh kot nova.
Maca je precej socialna muca. Ljudi se ne boji. Ko pride kdo na obisk, ga vedno prevoha in ko se malo bolje spoznata, že pleza po njem. Tudi muc se ne boji. V bistvu je kar malo preveč pogumna. Enkrat je šla na obisk k sosedovemu mačku Beniju. Ni je bil ravno vesel, sploh ker je prišla nenajavljena in še njegovo hrano je poskusila. Kljub njegovemu neprijateljskemu mijavkanju je stopila naprej, on pa je imel vsega zadosti in jo je napadel. Maca je se potem še nekaj časa skrivala pod njegovo sedežno. Ampak kot da je ni izučilo, še vedno voha njegova vhodna vrata in če bi imela priliko, mislim da bi vstopila. Kužkov pa ne mara. Največ kar je, je da ignorira sosedovega Čarlija. Ko ga je prvič videla, je zapihala nanj in se nasršila, potem pa se ni zmenila več zanj. On pa zanjo tudi ne. Ko pa pride mimo kakšen drugi kuža, se takoj nasrši. Enkrat se je eden začel celo zaganjati vanjo. Boga Maci.
Pred kratkim je dobila brateca. No, ni ravno bratec, tako se samo reče. S fantom sva se že nekaj časa pogovarjala, da ji morava zrihtati brateca, da boga Maci ne bo toliko sama. In tako je bolj po naključju prišel k nam Rošo in bo ostal. Prvi dan, ko sem Rošota in Jasmin prinesla v stanovanje, na Macin teritorij, ko sta bila šele nekaj dni stara, je pihala nanju. Drugi dan ne več. In ko sem jo spustila zraven, ju je začela umivati. Postala je nadomestna mamica. Zdaj se z njima igra in vsi trije se imajo prav lepo. Upam, da ne bo preveč žalostna, ko bo Jasmin odšla. Saj bi jo obdržala, ampak treh mačk si zaenkrat žal ne morem privoščiti.
Maca je zdaj zdrava osem mesecev stara muca. Je zelo živahna, pogumna, rada hodi na sprehode, malo manj pa se rada crklja. Fant je še vedno popolnoma nor nanjo, jaz pa seveda tudi.
To je kratka zgodba o naši Maci. Več o njej in Rošotu bom napisala v prihodnosti. Več slik si pa lahko ogledate v njunem redno posodabljanem albumu na http://www.moj-album.com/vstopnica/qtwpej8nls/
Fantu se je stopilo srce. Meni se je itak zdela takoj luškana kot vsi mladiči. Bila je blizu. Ne vem, ali je to vplivalo na odločitev, ali je bila ljubezen na prvi pogled, ampak fant se je odločil, da jo vzameva. Še isti dan sem šla v nabavo po wc, hrano, posodice... In naslednji dan po muco! Komaj sem čakala.Ko je prišla domov, je takoj zagledala posodice in stekla k njim. Takoj je obvladala wc. Prevohala je stanovanje in nas in se kmalu veselo igrala.
Kaj pa njena stran zgodbe? Najverjetneje se je skotila zunaj, prostoživeči muci. Za rojstni dan sem ji določila 1. oktober 2007. Kakšen mesec in pol se je potikala zunaj po parkirišču. Potem pa je postalo zelo mrzlo. Gospa, ki tam hrani muce, se je je usmilila in jo vzela k sebi v hišo. Zase je imela celo sobo, toplo posteljo, hrano in še praskalnik z miško. Čez približno dva tedna pa sem prišla jaz in jo odpeljala k nama.
Najprej smo mislili, da je fantek. Tako mi je rekla gospa, ki jo je našla. Jaz o mačkah nisem imela pojma, zato tudi spola nisem znala določiti. Glede imena se s fantom tako ali tako nisva mogla uskladiti. Slab teden po tem, ko je prišla k nama, je bruhala. Izbruhala je gliste. Opazila sva tudi, da se praska po ušesih. Ja seveda, k veterinarju bo treba. Prijateljica mi je svetovala, h komu naj jo peljem, odstopila mi je tudi trasporter in šla z mano. Veterinar jo je pregledal in ji dal zdravila. Bruhanje se ni več ponovilo. Imeli smo pa nekaj težav z ušesi. Maca je imela ušesne garje. Tako smo ji več kot dva tedna vsak dan dvakrat čistili ušesa in ji dajali kapljice. Maci to ni bilo niti malo všeč in vedno je bila prav borba, ampak je bilo treba. Raje to, kot pa narkoza. Ko smo to uredili, je dobila svoji prvi dve pikici: proti mačji kugi in respiratornim boleznim in proti levkozi. In čez en mesec še dve. Veterinar je že ob prvem obisku ugotovil, da je punca. Še vedno pa ni imela imena. Že večkrat sva bili na pregledu in veterinar mi je že tečnaril, naj ji izberem ime. Fantov predlog Maca mi sploh ni bil všeč, sploh ker imamo že eno Maco v žlahti, ampak sem se morala na hitro odločiti in tako je postala Maca.
V tem času sem se pospešeno izobraževala o mačkah. Iz nič sem prišla do skoraj strokovnjaka. Maca pa je rastla in rastla, divjala po stanovanju, se igrala z miškami in žogicami, kar se še vedno, božati pa se ne pusti preveč. Še najbolj se sprosti v fantovem naročju, pri meni ne zdrži dlje kot 5 sekund. Le kadar spi, lahko počneš z njo, kar hočeš.
Bolj kot sem nadgrajevala svoje mačje znanje, boljše oskrbe je bila deležna Maca. Kmalu je začela dobivati le najbolj kvalitetno hrano, vestno skrbim za njeno higieno, velikokrat greva na sprehod na povodcu. Pri slabih šestih mesecih je bila sterilizirana. Po tem, ko so ji pobrali šive, se ji je naredila na mestu rane bula in spet me je malo zaskrbelo. Šli sva se tudi pokazat k veterinarju, ampak je bilo vse v redu. Zdaj, ko ji je tudi dlaka zrastla nazaj, je pa sploh kot nova.
Maca je precej socialna muca. Ljudi se ne boji. Ko pride kdo na obisk, ga vedno prevoha in ko se malo bolje spoznata, že pleza po njem. Tudi muc se ne boji. V bistvu je kar malo preveč pogumna. Enkrat je šla na obisk k sosedovemu mačku Beniju. Ni je bil ravno vesel, sploh ker je prišla nenajavljena in še njegovo hrano je poskusila. Kljub njegovemu neprijateljskemu mijavkanju je stopila naprej, on pa je imel vsega zadosti in jo je napadel. Maca je se potem še nekaj časa skrivala pod njegovo sedežno. Ampak kot da je ni izučilo, še vedno voha njegova vhodna vrata in če bi imela priliko, mislim da bi vstopila. Kužkov pa ne mara. Največ kar je, je da ignorira sosedovega Čarlija. Ko ga je prvič videla, je zapihala nanj in se nasršila, potem pa se ni zmenila več zanj. On pa zanjo tudi ne. Ko pa pride mimo kakšen drugi kuža, se takoj nasrši. Enkrat se je eden začel celo zaganjati vanjo. Boga Maci.
Pred kratkim je dobila brateca. No, ni ravno bratec, tako se samo reče. S fantom sva se že nekaj časa pogovarjala, da ji morava zrihtati brateca, da boga Maci ne bo toliko sama. In tako je bolj po naključju prišel k nam Rošo in bo ostal. Prvi dan, ko sem Rošota in Jasmin prinesla v stanovanje, na Macin teritorij, ko sta bila šele nekaj dni stara, je pihala nanju. Drugi dan ne več. In ko sem jo spustila zraven, ju je začela umivati. Postala je nadomestna mamica. Zdaj se z njima igra in vsi trije se imajo prav lepo. Upam, da ne bo preveč žalostna, ko bo Jasmin odšla. Saj bi jo obdržala, ampak treh mačk si zaenkrat žal ne morem privoščiti.
Maca je zdaj zdrava osem mesecev stara muca. Je zelo živahna, pogumna, rada hodi na sprehode, malo manj pa se rada crklja. Fant je še vedno popolnoma nor nanjo, jaz pa seveda tudi.
To je kratka zgodba o naši Maci. Več o njej in Rošotu bom napisala v prihodnosti. Več slik si pa lahko ogledate v njunem redno posodabljanem albumu na http://www.moj-album.com
Mačji vrtec
Pretekli vikend sta naši človeško-mačji družini spet delala družbo Rošo in Jasmin. V bistvu bi morala reči samo Jasmin, Rošo je tako ali tako naš, le da je čez teden v varstvu pri Ajdovkah. Transporter je seveda postal premajhen. Na srečo je bila pri sosedi še ena prosta velika kletka. V njej sem uredila Rošotovo in Jasminino bivališče: wc, dekica in posodice s hrano in pijačo. In seveda miška, ki sem jo zanju izdelala prejšnji teden. V času ko sem bila doma, sta bila spuščena, da sta lahko raziskovala stanovanje in se tepla z Maco, ko pa me ni bilo tam, sem ju zaradi varnosti zaprla v kletko. Malo sem se bala, da ne bi bila Maca slučajno preveč groba. Večinoma se spravlja na Rošota (ki je malo večji od Jasmin) in Rošo včasih prav pošteno zajoka. Jasmin bi pa še vedno najraje spala. Gre malo na sprehod, ampak ne daleč, potem se pa zavleče nekam na mehko in zaspi. Ta mačja deklica bo morala najti res enega poštenega posvojitelja. Tako je nežna in mirna. In tako mehko dlako ima in tako prikupen obrazek. Obljubim, da bom ta konec tedna zrihtala kakšno dobro slikico. Rošo je pa junak. Že korajžno skače s postelje in hitro teče po stanovanju. Včasih se celo na Maco spravi in jo cuka za rep.
Oba mladička se lepo razvijata, znata se že umivati, opravljata potrebo v svoj wc, pridno jesta in pijeta mleko in vodo. Komaj čakam spet vikend, ko bom z vsemi svojimi mačkicami, zdaj ko ni več predavanj, bom z njimi skoraj vsak dan!
Oba mladička se lepo razvijata, znata se že umivati, opravljata potrebo v svoj wc, pridno jesta in pijeta mleko in vodo. Komaj čakam spet vikend, ko bom z vsemi svojimi mačkicami, zdaj ko ni več predavanj, bom z njimi skoraj vsak dan!
četrtek, 15. maj 2008
Metuljčica se bo igrala na drugi strani mavrice
Že pred dvemi tedni sem opazila, da je ena od štirih muc Mikinega legla drugačna. Imela je nenormalno veliko glavo. In je postajala vse večja. Ko sem bila v nedeljo pri njih, se mi je zdela razen tega še normalna. Ampak nas je vseeno skrbelo. Sumili smo vodenoglavost. Danes zjutraj naj bi jo Nika peljala na pregled k veterinarki. Ampak je bilo včeraj zvečer njeno stanje že obupno. Muca ni mogla ne hoditi niti stati, z glavo je butala v steno. Skupaj smo se odločile, da ji prihranimo muke. Včeraj zvečer je bila evtanazirana. Muca, stara niti en mesec, se bo igrala le na drugi strani mavrice. Ampak gotovo ji bo tako lažje, saj bi bilo zdravljenje zanjo prenaporno, če ne celo nemogoče.
Metuljčica, mislimo nate ...
Metuljčica, mislimo nate ...
Naročite se na:
Objave (Atom)